Spet mak rdeč, dehteč,
Na poljih vabi k sebi,
Ta nežen cvet omamen,
V pesmi bom poklonil tebi...
Že vetrič rahel mu nagaja,
V barvi , nežen se razdaja,
Iskriv, privlačen, je čarobno lep,
Zato poklanjam v pesmi ti ta cvet....
Na poljih vabi k sebi,
Ta nežen cvet omamen,
V pesmi bom poklonil tebi...
Že vetrič rahel mu nagaja,
V barvi , nežen se razdaja,
Iskriv, privlačen, je čarobno lep,
Zato poklanjam v pesmi ti ta cvet....
Rdeč je kakor ustnice so tvoje,
Skrivnosten o ljubezni poje,
Ko v vetru nežno se smehlja,
Med pšeničnim klasjem poigra...
Skrivnosten o ljubezni poje,
Ko v vetru nežno se smehlja,
Med pšeničnim klasjem poigra...

Ni komentarjev:
Objavite komentar