sreda, 4. januar 2012

Kad Krenu Vlakovi

Belo, hladno praznino je glas obarval oranžno.
Topla, oranžna praznina je list, nanj rišem svoje bivanje.
S svojo željo narišem ljudi, živali, drevesa, oblake.
Sonca ne narišem,
ker je moj svet oranžen od tvojega glasu.

Ni komentarjev:

Objavite komentar