Če imel bi širnega neba tkanino,
pretkano z zlato in s srebrno bi lučjo,
prežeto z lučjo, temo in modrino,
položil bi pod tvoje jo noge.
A reven sem, saj moje so le sanje;
in te razgrinjam zdaj pred te;
korak po njih naj stopa nežno in z milino,
da se še sanje krhke ne zdrobe.
pretkano z zlato in s srebrno bi lučjo,
prežeto z lučjo, temo in modrino,
položil bi pod tvoje jo noge.
A reven sem, saj moje so le sanje;
in te razgrinjam zdaj pred te;
korak po njih naj stopa nežno in z milino,
da se še sanje krhke ne zdrobe.
Ni komentarjev:
Objavite komentar